Erikina zgodba

Marca leta 2021 sem šla na preventivni ultrazvok dojk, ker je moja mama pred štirimi leti prebolela raka na dojki. Na pregledu je bilo vse »bp«. Septembra pa sem zatipala premično zatrdlino na spodnjem delu dojke, tik nad rebrom. Po opravljenem ultrazvoku in punkciji v oktobru me je ginekologinja mirila, da je najverjetneje fibroadenom.

Čez 14 dni pa me je zdravnica poklicala in mi za vedno spremenila življenje s šokantno novico. Sporočila mi je termine preiskav in operacije, sama pa sem komaj dojemala, kaj se mi dogaja, in sem bila prepričana, da so se v laboratoriju zmotili.

Najtežje je bilo sporočiti novico mami in nekoliko prilagojeno zgodbo povedati svojim hčerkam. Po nekaj dnevih sem se pomirila in se odločila, da bom zmagala!

Tumor je bil na takem mestu, da se ga na mamografiji sploh ni videlo. Operacija je minila gladko; odstranili so mi tudi varovalno bezgavko, ki jo je patolog že med posegom pregledal in je bila »bp«. En mesec po operaciji sem že lahko normalno dvignila roko.

Pred božičem me je zdravnica poklicala in mi sporočila, da so se na konziliju odločili, da bom glede na naravo tumorja (HER2-pozitiven), kljub temu da je bila bezgavka »bp«, prejela sistemsko zdravljenje z biološkimi zdravili in s štirimi cikli kemoterapije, nato pa še z obsevanjem. Trenutno sem pri drugi od štirih kemoterapij. Počutje je bilo v prvem ciklu nad pričakovanji; le prve štiri dni sem imela težave z razbijanjem srca, potem pa 12 dni s sluznico in prebavo.

S podporo domačih, dobro hrano, vsakodnevnimi sprehodi in pozitivno miselno naravnanostjo sem se spravila k sebi in nadaljevala s kemoterapijo. Po drugi kemoterapiji sem malo bolj utrujena. Verjamem pa, da bom kmalu bolje in bom spet uživala!

Nasvet: Poslušaj svoj instinkt, se samopregleduj in pojdi na preventivne preglede! Če pa zboliš, ne obupat, saj je to zelo ozdravljiva bolezen.

Erika, 36 let, mamica dveh majhnih punčk