Leina zgodba

Torek, 6. 4. 2021. Dan, ko sem ob 10. uri zjutraj izvedela, da je rezultat punkcije, narejene pred tednom dni, potrdil diagnozo Hodgkinov limfom. Sprva ob besedah osebne zdravnice, ki mi je sporočila novico, nisem vedela, kaj to sploh je. Prve tri dni sem razlagala naokrog, da imam krvnega raka, ki se imenuje Hoffman. Čeprav se mi takrat ni zdelo, sedaj po skoraj 10 mesecih vem, da sem padla v šok.

Še isti dan sem slišala besede, ki so mi izjemno pomagale v vseh nadaljnjih mesecih: »Nič te ni 'napadlo' in ničesar nimaš 'za vratom'. Sprejmi, da so to tvoje celice, ki ne delujejo normalno, in ne posvečaj svoje pozornosti nečemu 'tretjemu', kar ima 'veliko moč nad teboj'.«

V času aktivnega zdravljenja raka limfe, v katerem sem prejela 4 agresivne kemoterapije po shemi BEACOPP, nisem niti za hip podvomila vase.

Življenje ti da le toliko, kolikor zmoreš.

Pa čeprav je v mojem primeru to pomenilo zaplet po tretji kemoterapiji, ko sem imela atipično pljučnico, vnetje pljučne membrane, bila v umetni komi 56 ur, doživela sepso in multifunkcijsko odpoved organov.

V nobenem trenutku se nisem spraševala: »Zakaj jaz? Zakaj se to dogaja meni?« Kljub temu da sem preživela največ časa na intenzivni negi ravno tiste tedne pred svojim 30. rojstnim dnem. Verjela sem vase, zaupala medicini in strokovnjakom in jasno mi je bilo, da sem na najboljšem možnem mestu, kjer mi lahko pomagajo.

Moč misli je po mojem mnenju eden izmed ključnih dejavnikov, da sem si zahtevno zdravljenje naredila bolj učinkovito. Verjamem tudi v moč skupnosti in kolektivne podpore, zato sem se odločila, da svojo pot od samih začetkov delim na Instagramu in Facebooku, ter svoje popotovanje poimenovala Projekt Lea. Na ta način nisem potlačila svojih občutij in je sedaj obdobje rehabilitacije lahkotnejše. Ni pa enostavno.