Paskalova zgodba

Približeval se je dan, ko bi moral naš, tedaj 14-mesečni, Paskal prvič stopiti v vrtec. A ni ...

Zjutraj je bila njegova plenička polna krvi. Pediater naju je napotil v SB Celje in od tam urgentno na PeK Lj. Tako smo 1. 11. 2020 prestopili prag Junakov

3. nadstropja.

Po vseh preiskavah so sumili na Wilmsov tumor, a biopsija kasneje tega ni potrdila. Imeli smo upanje, da le ni tako hudo.

Sledila je operacija, kjer so mu odstranili ledvičko s tumorjem v velikosti 6 x 7 cm. Po kirurgovih besedah je operacija potekala po šolsko. Super, a ne za dolgo ...

Šok – anaplastični sarkom, manj kot 30 primerov na svetu, šok – našli so zasevke, šok – našli so gensko napako, ki lahko povzroča še plevropulmolarni blastom.

Prišel je strah, žalost in tisti zakaj? Nato pa v borbo z neznanim.

Tako smo 15. 12. 2020 pričeli s prvo kemoterapijo, imel je tudi 14 obsevanj. Začela se je borba s slabostjo, vročino, zavračanjem hrane, utrujenostjo, ni imel energije za igro s svojim bratcem.

In ravno, ko se je Paskal začel počutiti malo bolje, je sledila nova terapija. Tako je bilo celih 10 mesecev.

3. 9. 2021 pa smo le dočakali zadnjo terapijo. Tako smo dva dni pred njegovim 2. rojstnim dnem zaključili zdravljenje. Naše poti še zdaleč ni konec, a prvo mejno točko smo dosegli: konec kemoterapij. Hitimo proti naslednji mejni točki ...

Ob vsem tem pa upam, da ne bomo preveč panični za vsako stvar in mu bomo lahko dovolili, da je sedaj samo razigran, trmast, brezskrben otrok.

Zgodbo Paskala so z nami delili Junaki 3. nadstropja.

Najlepša hvala, pa srečno in pogumno še naprej!