Naše zgodbe

Zelo smo veseli, da je najini hčerki uspelo premagati bolezen. Skušamo biti pozitivni, a včasih podzavest ne da miru. Najbolj na svetu si želimo, da se bolezen ne bi ponovila in da bi Nia ostala zdrava – za vedno.

Začelo se je 10 dni pred zimskimi počitnicami, ko me je začela zelo močno boleti glava. Tri dni preden je bolečina popustila, se mi je desno oko zavilo proti nosu, ne da bi to opazil na vidu. Opozoril me je eden od sošolcev, ki mi je prinašal zapiske: “Boris, jest se ne morem več zadržat, dej poglej se v ogledalo, veš kok si smešen.”

Odzovi se povabilu presejalnih programov, lahko ti reši življenje!

Verjemi vase, ostani močna in nikoli ne obupaj!

Dobro jutro, mi je rekla sestra na intenzivni. Meni pa je bilo jasno, da se moram zbuditi. Zbuditi v Življenje!

USODA NAM JE ZAČRTALA POT

Sledila je gospa na hodnikih onkologije – pacientka: »Veš, Tina, umreti ni lahko, mi se bomo za to morali potruditi …«. In na vrhu vsega še na spletni strani limfom-levkemija.org prebrana zgodba pacienta, ki je svoje popotovanje med kemoterapijami in obsevanji preživljal s športom.

Življenje je lahko kljub temu polno in če imaš željo, voljo, nove cilje, prave ljudi, je mogoče doseči še veliko lepega, ki čaka nate. Nikoli ne smeš obupat, ker se vedno najde rešitev.

Vse življenje govorim, da sem rojena pod srečno zvezdo – moje življenje je popolno … ampak se šele zdaj tega popolnoma zavedam!

Po taki izkušnji spoznaš samega sebe in se zaveš, da so vse to bili nepotrebni dvomi. Vendar te na žalost mora bolezen privesti do tega. Težko leto je bilo za mano, a me je ta izkušnja res veliko naučila.

Najtežje je bilo sporočiti novico mami in nekoliko prilagojeno zgodbo povedati svojim hčerkam. Po nekaj dnevih sem se pomirila in se odločila, da bom zmagala!

Trenutno sem v popolni remisiji. Imam redne preglede na Onkološkem inštitutu, sama pa se tudi redno samopregledujem, saj je to ključno za hitro odkrivanje sprememb in posledično hitro ukrepanje.

Ko sem si opomogla, sem po skoraj treh mesecih končno odšla domov. Končno sem videla svojo sestro in omo. Bila sem zelo srečna. Tako sem zaključila intenzivno zdravljenje. Nato so se začele pojavljati težave, ki so nastopile kot stranski učinki zdravljenja. Dobila sem kup tablet. Na začetku sem jih na dan morala pojesti kar trideset.

˝Ker ti življenje nikoli ne da priložnosti, če ve, da ji nisi kos.˝

Prav tako se lahko pohvalim, da sem kljub vsem kemoterapijam, obsevanjem in raznoraznim preiskavam naredila celoten 2. letnik dodiplomskega študija Zdravstvene nege. Vse se da, če se hoče, vendar se je treba zavedati, da ni lahko in da je potrebnega ogromno truda in dela, tako na sebi kot tudi na stvareh, ki jih želimo storiti.

Zapomni si: če zdaj prestajaš isto ali podobno izkušnjo, vedi, da si vedno na dobri poti. Pot do ozdravitve je težka, ampak maš to! Tvoja volja do življenja in energija je že polovica ozdravitve, ostalo pa prepusti zdravnikom!

Bolezen se je ponovila, kar so ugotovili med operacijo, ko so naleteli na tumor na drugi dojki. Po dobrih dveh letih sem morala ponovno skozi kemoterapije, ki sem jih tokrat težje prenašala. Tako kot tudi bolezen. Nisem se mogla sprijazniti s tem, da se je tako hitro ponovilo.

Ob vsem tem pa upam, da ne bomo preveč panični za vsako stvar in mu bomo lahko dovolili, da je sedaj samo razigran, trmast, brezskrben otrok.

Vsem, ki so šli skozi podobno situacijo ali kakršno koli situacijo, povezano z rakom, in vsem, ki se trenutno borite, vam želim ZMAGE, POGUMA, SREČE in obilo OPTIMIZMA. Vsi smo junaki.

V nobenem trenutku se nisem spraševala: »Zakaj jaz? Zakaj se to dogaja meni?« Kljub temu da sem preživela največ časa na intenzivni negi ravno tiste tedne pred svojim 30. rojstnim dnem.

Vsem, ki ste v stiski, ki ste trenutno v borbi, pa želim povedati le eno: Za vsakim dežjem posije sonce. Prihajajo boljši časi, verjemite. Ta izkušnja vas bo utrdila in spremenila. Na bolje. Verjemite vase, jaz verjamem v vas.

Naučila sem se ljubiti sebe, ceniti sebe in se dati na prvo mesto. Spoznala sem svoje telo tako fizično kot psihično. Med vsem tem pa mi je pomagalo, da sem bila tako dobro fizično pripravljena! Ljudje, imejte radi sebe in ljudi, ki imajo radi vas. Ne izgubljajte živcev zaradi ljudi, ki tega ne znajo ceniti in to samo izkoriščajo. Zdravje, sreča, ljubezen in svoboda so nekaj najlepšega v življenju!

Ko enkrat zaplešeš ples z rakovico, te njeni gibi zaznamujejo in ti sledijo, če se izrazim v svojem plesnem žargonu. Jaz čutim, da sem jo premagala, in izvidi to potrjujejo. Strah jasno ostaja, a se zavedam, da je ta za zdrave in bolne največja ovira.